Mandarina

Še danes pomnim tisto majhno kraško vas
Kjer se bil kot muzikant, še danes pomnim tisti čas
Bilo je pesmi in zabave, bil je krasen dan
A po žilah se pretakal naših kraški je teran

Zagledal sem jo samo daleč proč od vseh
Ko sedela je ob plotu z belo rožo v laseh
Pristopil sem in vprašal jo, kako ji je ime
A mi rekla ni ničesar, le nasmehnila se je

Mandarina, nanjo mislim še
Mandarina, njo še ljubim le
Mandarina dal sem ji ime
Mandarina moje bo dekle

Mandarina, nanjo mislim še
Mandarina, njo še ljubim le
Mandarina dal sem ji ime
Mandarina moje bo dekle

Ko sem odhajal, rekla je, naj pomnim jo
In s solzami v očeh, da večno me ljubila bo
In na koncu mi je dala vroč poljub v slovo
Od takrat kjerkoli hodim v srcu nosim samo njo

Mandarina, nanjo mislim še
Mandarina, njo še ljubim le
Mandarina dal sem ji ime
Mandarina moje bo dekle

Mandarina, nanjo mislim še
Mandarina, njo še ljubim le
Mandarina dal sem ji ime
Mandarina moje bo dekle

Mandarina, moja bo